Kaj bi morebitni padec Netanjahujeve vlade pomenil za nadaljevanje vojne v Gazi

Vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se je znašla v krizi, predsedniku vlade pa se tokrat močno maje stolček. Razmere v vladajoči koaliciji so sicer že nekaj časa napete, pred dnevi pa sta stranki, ki zastopata ultraortodoksno judovsko skupnost – Šas in Združena tora judaizma (UTJ) – napovedali, da bosta podprli predlog opozicije o razpustitvi izraelskega parlamenta.

Jabolko spora v vladnih vrstah predstavlja odmevna sodba izraelskega ustavnega sodišča, ki je oktobra lani odločilo, morajo na služenje vojaškega roka tudi ultraortodoksni judovski študentje, ki so bili služenja izvzeti. Sodišče je namreč odločilo, da morajo za vse kategorije prebivalstva veljati enaka pravila.

Šas in UJT sta že takrat ostro protestirali proti odločitvi sodišča, ob tem pa sta močno pritisnili na premierja Netanjahuja, naj vlada v zakonodajo vnese takšne spremembe, da ultraortodoksnim judovskim študentom ne bo treba služiti vojaškega roka. Netanjahu jim je takrat obljubil, da bo vlada ohranilo to izjemno, a doslej večjih premikov na tem področju vlada ni storila.

Netanjahu na tnalu ultraortodoksne skupnosti

Služenje vojaškega roka v Izraelu je obvezno tako za moške kot tudi za ženske, večina moških mora opraviti skoraj tri leta vojaške službe, kasneje pa morajo biti dejavni tudi v vojaški rezervi. Ženske vojaški rok služijo okoli dve leti. Ortodoksni judje, ki so služenja vojaškega roka oproščeni že od leta 1948, predstavljajo okoli 13 odstotkov izraelske populacije.

Izrael je po začetku vojne v Gazi oktobra 2023, ki je tudi najdaljša aktivna vojna v izraelski zgodovini, vpoklical okoli 360.000 rezervistov. Po podatkih tujih medijev ta vpoklic predstavlja tudi največjo vojaško mobilizacijo na Bližnjem vzhodu od leta 1973 dalje. Zaradi dolgo trajajoče vojne, ki je močno izčrpala izraelsko vojsko, nekateri rezervisti zavračajo vpoklic v vojsko, izraelska vlada pa zaradi pomanjkanja zanimanja za vojsko ljudi novači tudi preko družbenih omrežij.

Prav zaradi tega je pritisk izraelske javnosti na ortodoksno judovsko skupnost v zadnjem času vse večji, še posebej po vladni napovedi, da bo vojska med poletjem pozvala okoli 54.000 ortodoksnih študentov na služenje vojaškega roka. Ob tem pa naj bi vlada nameravala tudi strožje sankcionirati tiste, ki bi se temu želeli izogniti.

Prav to je sodu izbilo dno, stranki Šas in UTJ pa sta Netanjahuju zagrozili, da bosta na sredinem glasovanju o razpustitvi parlamenta, ki ga je predlagala največja opozicijska stranka Ješ Atid nekdanjega premierja Jaira Lapida, ta predlog podprli.

Bo Netanjahujeva vlada padla?

"Nismo zadovoljni, ker moramo rušiti desno vlado, vendar smo dosegli svoje meje. Če v dveh dneh ne bo rešitve glede obveznosti služenja vojaškega roka, bomo glasovali za razpustitev parlamenta," je pred dnevi v izjavi za izraelske medije dejal tiskovni predstavnik stranke Šas Ašer Medina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Šas ima v izraelskem knesetu 11 poslancev, UTJ pa sedem, skupaj torej 18. Če bi se stranki odločili zapustiti Netanjahujevo vladno koalicijo, ki trenutno šteje 67 poslancev v 120-članskem parlamentu, bi to lahko pripeljalo do padca vlade. Ob tem pa poznavalci izraelske notranje politike opozarjajo, da v primeru, če vlada glasovanja v knesetu ne bi prestala, to še ne bi pomenilo takojšnje zamenjave oblasti.

Kot je za tiskovno agencijo AP dejal Gayil Talshir s Hebrejske univerze, bi lahko vlada z odhodom zavlačevala več tednov ali mesecev, saj bi po glasovanju lahko prišlo še do več birokratskih ovir.

Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bi Netanjahu utegnil izgubiti naslednje volitve, kar si opozicija prizadeva izkoristiti. Redne parlamentarne volitve naj bi bile sicer jeseni leta 2026.

Ključno vprašanje, ki se poraja ob morebitnem padcu Netanjahujevega režima, pa je, kaj bi to pomenilo za nadaljevanje izraelske vojne v Gazi. Tam namreč od 7. oktobra divja krvava vojna, povod zanjo je bil teroristični napad Hamasa v Izraelu, v katerem je umrlo 1.139 Izraelcev.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja pa je sprožila obsežno vojaško ofenzivo, v kateri je doslej umrlo že skoraj 55.000 Palestincev, med njimi so večinoma civilisti, vključno z ženskami in otroki.

Zaradi lakote in grozljivih humanitarnih razmer v tej palestinski enklavi je umrlo še več deset tisoč civilistov, nekateri tuji mediji poročajo tudi o več kot 60.000 žrtvah.

Netanjahu je sredi maja poudaril, da se Izrael v Gazi ne namerava ustaviti in da želi nadzorovati celotno območje te palestinske enklave. Ob tem pa se po svetu vrstijo obsodbe izraelskega delovanja v Gazi, med drugim je predsednica republike Nataša Pirc Musar ob nagovoru v Evropskem parlamentu poudarila, da se tam dogaja genocid nad Palestinci.

Kočan: Netanjahu bo politično barantal

Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Faris Kočan je za N1 ocenil, da obstajajo majhne možnosti, da bi na današnjem glasovanju v izraelskem parlamentu padla Netanjahujeva vlada. Kot pravi, se je Netanjahu v vladi leta 2022 obdal "z vsemi skrajnimi glasovi in kimavci", zaradi česar ima predlog opozicije majhne možnosti za uspeh, čeprav dve vladni stranki pravita, da ga bosta podprli.

"Netanjahu bo skušal opravičevati, da je trenutno vojna v Gazi ključno in eksistenčno vprašanje za Izrael. Ima tudi možnost za politično barantanje, ki mu ni tuje, in bo skušal s strankama ultraortodoksne skupnosti skleniti, da njihovim predstavnikom ne bo treba iti v vojsko, čeprav v večjem delu izraelske javnosti prevladuje mnenje, da bi tudi oni morali služiti vojaški rok," je navedel.

V primeru, da bi morda bila v parlamentu izglasovana nezaupnica Netanjahujevi vladi, pa Kočan ne vidi velikih možnosti, da bi koalicija v prihodnjih nekaj mesecih dejansko razpadla, saj bi se pojavili številni administrativni postopki, ki bi podaljšali življenjsko dobo vlade.

"Ob tem bi se Netanjahu lahko skliceval tudi na izredne razmere in da je zaradi tega treba počakati na redne volitve, ki bodo jeseni 2026. Ne bi bil prvi politik, ki ne bi odstopil s položaja, čeprav bi bil razrešen," je izpostavil profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede.

Po njegovem mnenju tudi grožnje strank Šas in UTJ niso tako resne, da bi lahko padla vlada. "Gre za skupnost, ki ji je dokaj vseeno za dogajanje v državi, njim je ključno delovanje njihove lastne skupnosti. Dokler bodo lahko s političnimi glasovi dobili to, kar hočejo, bodo podpirali Netanjahuja. Zaradi tega je zavezništvo trdno. Ključna stvar, za katero se zavzemajo, je, da članom njihove skupnosti ne bi bilo treba biti del izraelske vojske, kjer bi lahko prišlo do mešanja različnih idej," je dejal Kočan.

Bo Trump še naprej Netanjahuju "držal štango"?

Na vprašanje, kako bi padec Netanjahujeve vlade, če bi do njega dejansko prišlo, vplival na nadaljnji potek vojne v Gazi, pa Faris Kočan odgovarja, da bi to lahko predstavljal ključen trenutek za mednarodno skupnost, da bi ta pritisnila na Izrael, da se vojna konča. A ob tem dodaja, da bi ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu verjetno "še vedno držale 'štango' Izraelu in Netanjahuju".

"Netanjahu bi šel verjetno naprej z vojno, saj igra igro ničelnih vsot. Zaveda se namreč, da v trenutku, ko ne bo več predsednik vlade, bo verjetno postavljen pred sodišče zaradi številnih koruptivnih škandalov, ki jih je imel. Najverjetneje bo priprt ali pa zaprt. Gre torej za njegovo politično preživetje, in dokler ima podporo ZDA, ga to hrabri, da vojno nadaljuje," je dodal.

Kočan tudi ne vidi večje možnosti, da bi ZDA v tem trenutku Izraelu obrnile hrbet. Bi pa lahko Trump, če bi imel politično voljo, lahko izkoristil morebiten padec izraelske vlade in Netanjahuja pozval, naj se v državi izvedejo volitve, čeprav so možnosti za tak scenarij majhne.

"Če glasovanje ne bo uspešno in Netanjahu ostane na oblasti, kar je zelo verjetno, bo morala opozicija počakati šest mesecev, preden znova vloži predlog o razpustitvi parlamenta. Netanjahu bo zaradi tega naredil vse, kar je v njegovi moči, da ugodi ultraortodoksni skupnosti. Na tak način pa bo pridobil še nadaljnjih šest mesecev, da počne v Gazi, kar počne," je zaključil Faris Kočan.